Po mirni noči nas je budilka zbudila ob 4.45 in hitro smo pospravili šotore ter krenili na pot. Sušenje čevljev ob ognju je bilo še kar uspešno. Tako so tisti, ki niso imeli rezervne obutve primerne za hojo namesto v premočenih, na pot krenili v relativno suhih. Po uri in pol zaspane, a hitre hoje po ravni cesti smo pred vstopom v gozd prišli do prve kontrolne točke in si privoščili zajtrk. Za tem pa veselo v gozd ponovno namočiti kar smo ponoči posušili. Kmalu smo prišli do kampa, kjer bi morali po načrtu spati. Za tem smo prehodili pol milje ob cesti in se ponovno podali v gozd. Pot je bila raznolika, od širokih do zelo ozkih in zarašenih poti. Čas smo si kot vedno krajšali s pogovori in zadnjih šest milj oziroma tri ure hoje je minilo hitro. Veselili smo se, da se bližamo koncu te odprave, saj smo s tem opravili zlato stopnjo programa Mepi. Odprava je bila odlična življenska izkušnja, saj smo se morali znajti in preizkusiti v novem okolju pod novimi pogoji.
|
Avtorji besedila:
Tine Fajfar Ajda Krišelj Zala Ferlic Fotografije: Rožle Bregar |