Za dobro jutro nas je pričakalo polno lačnih komarjev. Obnovili smo ogenj in jih z dimom odgnali vsaj toliko, da smo lahko dokaj v miru pojedli zajtrk. Vzeli smo pot pod noge in nadaljevali z odpravo proti, obljubljeno, najlepši točki odprave. Tako smo po nekaj urah prišli na vzhodno obalo jezera Mondeaux. Pričakal nas je lep pogled na jezero in njegovo rastlinstvo. Po kratkem postanku smo nadaljevali proti njegovi najbolj severni točki, kjer smo ponovno oblekli kopalke in se osvežili. V nadaljevanju dneva pa nas je pričakalo nekaj nepričakovanega. Komarji so nenadoma izginili in v nekaj minutah se je lep sončen dan spremenil v nevihto. Ob močnem deževju smo se po močvirju prebili do ceste, kjer smo pri najbližji hiši poiskali zavetje. Ob vsem kar bom pisal v nadaljevanju lahko rečem, da tako prijaznih ljudi še nismo srečali. Poleg tega, da nam je gospod ponudil zavetje, nam je takoj po končanem dežju pripravil taborni ogenj. Tako smo se z veseljem ob njem pogreli, kasneje pa nam je dovolil pri njem tudi prespati.
|
Avtorji besedila:
Tine Fajfar Ajda Krišelj Zala Ferlic Fotografije: Rožle Bregar |